Evropska pobuda za predelovalce (EIP), vseevropska pobuda za razvoj lastniških evropskih predelovalcev, ki jo podpira EU, je zaključila svojo prvo fazo. Ta faza vključuje razvoj procesorja Rhea, ki temelji na Arm, varnostne tehnologije za HPC in edge procesorje ter preizkus koncepta za testni čip European Processor Accelerator (EPAC).
Evropa si že nekaj časa želi razviti lastno predelovalno in povezano industrijo, tako da je regija manj odvisna od predelovalcev iz drugih regij sveta. V ta namen je 28 evropskih podjetij in organizacij iz desetih držav ustanovilo konzorcij European Processor Initiative (EIP). Ta konzorcij podpira tudi Evropska unija (EU).
Konzorcij je pred kratkim objavil, da je zaključil svojo prvo razvojno fazo. Na podlagi proračuna 79 milijonov evrov so različna evropska podjetja in start-upi delala na razvoju lastne procesorske tehnologije.
Rezultati prve razvojne faze
Ključni dosežki te faze vključujejo uvedbo procesorja Rhea, ki temelji na SiPearlu Arm Neoverse V1, v partnerstvu z Atosom. Čeprav Armova tehnologija prihaja iz Združenega kraljestva, ima ta procesor tudi 29 odprtokodnih jeder RISC-V, ki delujejo kot krmilniki. Uporaba odprtokodne tehnologije je pomemben del vseevropske procesorske pobude. Leta 2023 bi morali ta „evropski“ procesor uvesti v superračunalniška okolja.
Drugi rezultat projekta EIP je razvoj varnostne tehnologije za HPC in robne računalnike. V ta namen so zdaj razvite tako imenovane 'kripto ploščice'. Ta tehnologija se mora integrirati z drugimi odprtokodnimi procesorskimi rešitvami in aplikacijami.
Druge rešitve
Poleg tega je bil v prvi fazi pobude EIP razvit testni čip za evropski procesorski pospeševalnik (EPAC). Superračunalniški center Barcelona in Univerza v Zagrebu (Hrvaška) sta razvila tako imenovane vektorske procesne enote za visoko zmogljivo računalniško moč in nizko porabo energije. Ta rešitev temelji na jedru Avispado RISC-V podjetja Semidynamics iz Barcelone.
Ta projekt je zagotovil tudi dokaz koncepta za vgrajeno računalniško platformo v kombinaciji s SDK za avtomobilsko industrijo.
2. faza se začne leta 2022
Druga faza EIP naj bi se začela leta 2022. V tej fazi se želi konzorcij osredotočiti posebej na uvedbo procesorjev, razvitih v prvi fazi, v proizvodnjo.